Website value calculator & SEO Checker => dlib.si
SEO report with information and free domain appraisal for dlib.si. It is a domain hosted in . Its server is hosted on IP 193.2.8.28. The domain is ranked at the number 429733 as a world ranking of web pages. According to estimated data we have access to potential gains of this site are 134 dollars per month. In annual terms, the domain dlib.si could be earning more than 1612 dollars. If someone wanted to buy the domain a good selling price would be 16125 dollars.
These data are estimated and can not be taken as 100 % real. Only give an estimate of profits depending on the subject and the traffic generated by dlib.si . The estimated number of unique visitors accessing dlib.si is 1174. Thus the total number of people who visit this page per month would be 35222 people.
Domain Authority
SEO Score
☰ Report Resume
- SEO score
- Speed
- Page Load Time
- Current Ip of the domain: 193.2.8.28
- Charset of page: UTF-8
- Total Keywords: 3898
- Total Links: Anchor textTypeLinkfollowtopfollow/followMenifollowSLOfollowENGfollow/?&language=engNAPREDNO ISKANJEfollow/advancedsearch.aspxO nasfollow/About.aspxSodelovanjefollow/Partners.aspxPogoji uporabefollow/Help.aspxdLib statistikefollow/Statistics.aspxSeznam partnerjevfollow/Locations.aspxNovicefollow/News.aspxVirtualne razstavefollow/Exhibitions.aspxRegistriraj se!follow/registerPozabljeno geslofollow/forgottenpswZbirka fotografijfollowhttps://www.dlib.si/results/?query=%27col%3dFotografije+Petra+Nagli%C4%8Da%27&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN:NBN:SI:col-B52H5W3A&pageSize=20Zbirka fotografijfollowhttps://www.dlib.si/results/?query=%27col%3d%c5%a0tirje+letni+%c4%8dasi%27&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-ANREA89S&pageSize=20&language=sloJosipinina zbirkafollowhttps://www.dlib.si/results/?query=%27col%3dJosipina%3a+bli%c5%beina+daljave%27&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-TE8CVPWA&pageSize=25&language=sloZbirka kodeksovfollowhttps://www.dlib.si/results/?query=%27col=Srednjeve%C5%A1ki%20rokopisi%20(kodeksi)%27&desc=URN:NBN:SI:col-LIQKZVYK&pageSize=20JurÄiÄeva zbirkafollowhttps://www.dlib.si/results/?query=%27col%3dJosip+Jur%C4%8Di%C4%8D%27&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN:NBN:SI:col-YHZQQ2UV&pageSize=25Previousfollow#Body_myCarouselNextfollow#Body_myCarouselKnjige Monografije in visokoÅ¡olska delafollowhttp://www.dlib.si/sh/08DD4FB0PeriodikaZgodovinski, znanstveni, sploÅ¡ni Äasniki in Äasopisifollow/Publications.aspxRokopisiSrednjeveÅ¡ki kodeksi in rokopisi znanih avtorjevfollow/manuscripts.aspxSlikeFotografije, razglednice, plakati, vedutefollow/results/?query="source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute"&sortDir=ASC&sort=dateGlasbaNotno gradivo, zvoÄni posnetki, koncertni sporedifollow/results/?query="source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvoÄni+posnetki"&sortDir=ASC&sort=dateZemljevidiZemljevidi in atlasifollow/results/?query="source%3dzemljevidi"&sortDir=ASC&sort=datefollowdetails/URN:NBN:SI:doc-LLWD7A1Hfollow/results/?&query=%27rele%253d%253ca%2bhref%253d%2522%252fresults%252f%253f%2526query%253d%252527rele%2525253dSavinjske%25252bnovice%252527%2522%253eSavinjske%2bnovice%253c%252fa%253e%27Savinjske novicefollow/results/?&query=%27rele%253dSavinjske%2bnovice%27Å¡tevilka 43follow/results/?&query=%27rele%253dSavinjske%2bnovice%40AND%40date%3d25.10.2013%40AND%40issue%3d43%27VeÄfollow/Todays.aspxfollowdetails/URN:NBN:SI:spr-T6D0SD75follow/results/?&query=%27rele%253d%253ca%2bhref%253d%2522%252fresults%252f%253f%2526query%253d%252527rele%2525253dNovice%25252bob%252525c4%2525258dine%25252bSveti%25252bAndra%252525c5%252525be%25252bv%25252bSlovenskih%25252bgoricah%252527%2522%253eNovice%2bob%25c4%258dine%2bSveti%2bAndra%25c5%25be%2bv%2bSlovenskih%2bgoricah%253c%252fa%253e%27Novice obÄine Sveti Andraž v Slovenskih goricahfollow/results/?&query=%27rele%253dNovice%2bob%25c4%258dine%2bSveti%2bAndra%25c5%25be%2bv%2bSlovenskih%2bgoricah%27Sveti Andraž v Slovenskih goricahfollow/results/?query="keywords=Sveti Andraž v Slovenskih goricah"VeÄfollow/New.aspxV digitalni zbirki, ki je pred vami, predstavljamo cikel fotografij Å tirje letni Äasi fotografa Frana KraÅ¡ovca (1892-1969). KraÅ¡ovec, eden najvidnejÅ¡ih slovenskih fotografov, ki je za svoje delo prejel veÄ nagrad in je fotografije objavljal v Äasopisih in revijah, kot so Mladika, Jutro ter Življenje in svet, se je s fotografijo priÄel ukvarjati že pred prvo svetovno vojno. Cikel Å tirje letni ... Å tirje letni Äasifollow/results/?query="col%3d%c5%a0tirje+letni+%c4%8dasi"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-ANREA89SV digitalni zbirki, ki je pred vami, predstavljamo narodopisno gradivo iz rokopisne zapuÅ¡Äine Karla Å treklja, slavista, jezikoslovca in etnologa, ki je v nekdanjem avstro-ogrskem prostoru med ostalim deloval kot zbiratelj ljudskih pesmi in proznega ljudskega besednega izroÄila. Leta 1887 je Å trekelj, tedaj docent slovanske filologije na dunajski univerzi, v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu ... Rokopisna zapuÅ¡Äina Karla Å trekljafollow/results/?query="col%3dRokopisna+zapu%c5%a1%c4%8dina+Karla+%c5%a0treklja"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-J0BHEVSBV zbirki Potres v Ljubljani 1895 predstavljamo serijo fotografij, ki jih je na osnovi razpisa ljubljanskega magistrata posnel poklicni fotograf Wilhelm Helfer. Fotografije, ki jih hrani Slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice, prikazujejo Å¡kodo, ki je ob ruÅ¡ilnem potresu nastala na mestnih stavbah, in življenje ljudi, ki so se spopadali s posledicami potresa. Potres v Ljubljani 1895follow/results/?query="col%3dPotres+v+Ljubljani+1895"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-KSSPZFNAAnton Vilar (1884-1953) velja za zaÄetnika fotografije na LogaÅ¡kem. S fotografijo se je ukvarjal poklicno, in sicer vse od leta 1907, ko je v Logatcu ob svoji novozgrajeni secesijski vili odprl fotografski atelje. Ukvarjal se je predvsem s portretno fotografijo, pri kateri je rad uporabljal kulise, obenem pa je fotografski aparat uporabljal tudi za dokumentiranje pomembnejÅ¡ih kulturnih dogodkov ... Fotografije Antona Vilarja st.follow/results/?query="col%3dFotografije+Antona+Vilarja+st."&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-FZ0UB8JWPetra NagliÄa (1883-1959) je kot uspeÅ¡nega podjetnika zanimalo vse, kar je bilo novega na podroÄju tehnike. S fotografijo se je priÄel ukvarjati že leta 1899 in kot amaterski fotograf tekom svojega življenja posnel veÄ kot 10.000 steklenih in celuloidnih negativov. Ti se delijo na portretne, krajinske, arhitekturne in dokumentarne. V zbirki, ki je pred vami, predstavljamo 428 negativov na steklu, ... Fotografije Petra NagliÄafollow/results/?query="col%3dFotografije+Petra+Nagli%c4%8da"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-B52H5W3AStudia Slovenica (SSL) je arhiv s pridruženo enoto specialne knjižnice, ki obstaja v okviru KatoliÅ¡kega inÅ¡tituta, katerega ustanovitelj je NadÅ¡kofija Ljubljana. SSL hrani edinstveno in neprecenljivo arhivsko gradivo o najvidnejÅ¡ih slovenskih izseljencih in zamejcih (Gregorij Rožman, Miha Krek, Ciril Žebot, Ljubo Sirc itd.), prav tako hrani edinstveno in neprecenljivo arhivsko in knjižniÄno ... KatoliÅ¡ki inÅ¡titut, Studia Slovenicafollow/results/?query="col%3dKatoli%c5%a1ki+in%c5%a1titut%2c+Studia+Slovenica"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-XVY006HMVerjetno ni slovenskega gospodinjstva, kjer ne bi bilo vsaj ene kuharske knjige, pravo bogastvo tovrstne literature pa se skriva tudi v Digitalni knjižnici Slovenije. V branje in uporabo ponujamo nekaj najbolj znanih in skozi veÄ desetjetij (celo stoletij) uporabljanih kuharskih knjig, od Vodnikovih Kuharskih bukev iz leta 1799, slovitih kuharic Felicite KalinÅ¡ek in Marije Remec, pa vse do drobne ... Legendarne slovenske kuharicefollow/results/?query="col%3dLegendarne+slovenske+kuharice"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-CXWQ8I6GZbirka obsega pisne naloge, ki jih izdelajo knjižniÄni delavci v okviru opravljanja bibliotekarskega izpita. Naloge so rezultat lastnega strokovnega dela in znanja ter pridobljenih izkuÅ¡enj v Äasu usposabljanja za izpit. V zbirki lahko najdete pisne naloge vseh kandidatov, ki so izpit uspeÅ¡no opravili. Za samostojno opravljanje strokovnih knjižniÄarskih del v knjižnici morajo zaposleni imeti ... Zbirka pisnih nalog za bibliotekarski izpitfollow/results/?query="col%3dZbirka+pisnih+nalog+za+bibliotekarski+izpit"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-E3D3STAVJosip JurÄiÄ je v slovenski književnosti eno od prelomnih imen. Njegov Deseti brat v naÅ¡em kulturnem prostoru velja za prvi izvirni roman. Napisal ga je v želji, da bi bili Slovenci deležni ustvarjalnosti, ki bi bila primerljiva z ostalimi bogatimi umetniÅ¡kimi tradicijami. Snov je zajemal iz naÅ¡e lastne zgodovine in je pripovedoval o obiÄajnih ljudeh. Objavljati je zaÄel že zelo zgodaj, in sicer ... Josip JurÄiÄfollow/results/?query="col%3dJosip+Jur%c4%8di%c4%8d"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-YHZQQ2UVLekcionarji vsebujejo liturgiÄna berila oziroma izbor besedil iz evangelijev in apostolskih pisem, branih ob standardnem latinskem bogoslužju pred slovensko pridigo na nedelje in praznike. Ker so bili namenjeni tudi zasebnemu branju, so imeli pogosto Å¡e razliÄne dodatke, na primer katekizme, cerkvene pesmi in molitve. Od zadnjih desetletij 15. stoletja so tiskali tudi lekcionarje, prevedene v ... Lekcionarjifollow/results/?query="col%3dLekcionarji"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-SBJU4J13Zbirka obsega digitalne kopije del pesnika, prevajalca, jezikoslovca, uÄitelja, novinarja in urednika Valentina Vodnika (1758â1819), ki jih hranita NUK in Mestna knjižnica Ljubljana. VkljuÄuje tudi zgodnejÅ¡e Äasopisne Älanke o Vodniku, njegove portrete, uglasbitve njegovih pesmi ter nekatere novejÅ¡e Å¡tudije, ki obravnavajo njegovo življenje in delo. Valentin Vodnikfollow/results/?query="col%3dValentin+Vodnik"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-HE8HJN4KSKLADBE JOSIPA IPAVCAJosip Ipavec (1873-1921), najmlajÅ¡i skladatelj iz znane družine zdravnikov in glasbenikov Ipavcev iz Å entjurja pri Celju, je skladal že kot gimnazijec. V Å¡tudijskih letih se je razpel v samospevu, skladateljski opus pa je zaokrožil z opereto Princesa Vrtoglavka. Za Äasa IpavÄevega življenja je bilo natisnjenih le pet njegovih skladb. S pantomimo MožiÄek, ki jo je v ... Skladbe Josipa Ipavcafollow/results/?query="col%3dSkladbe+Josipa+Ipavca"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-V4D9D1OBOd maja 1945 pa do leta 1949 je v povojnih begunskih taboriÅ¡Äih v Avstriji in Italiji nastalo osupljivo Å¡tevilo tiskanih publikacij. PriÄakovali bi, da bo v težkih in negotovih razmerah v begunstvu, ob izgubi domovine in v mnogih primerih svojcev, med Slovenci, ujetimi v taboriÅ¡Äno življenje, prevladala apatija in vdanost v usodo. Pa Å¡e zdaleÄ ni bilo tako. Osupli obstanemo pred izbruhom izjemne ... Begunski tiskifollow/results/?query="col%3dBegunski+tiski"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-1Y5ITRLRNa HrvaÅ¡kem živi okrog 10.000 Slovencev, najveÄ prav v Zagrebu. SreÄujejo se v Kulturno prosvetnem druÅ¡tvu Slovenski dom Zagreb, ki deluje že veÄ kot 90 let in je najstarejÅ¡e druÅ¡tvo Slovencev v Evropi z neprekinjenim delovanjem. Ustanovljeno je bilo leta 1929, njegov ustanovitelj in prvi predsednik je bil dr. Fran Zavrnik. Danes ima druÅ¡tvo okrog 800 Älanov. Poleg Å¡tevilnih aktivnosti neguje ... Kulturno prosvetno druÅ¡tvo Slovenski dom Zagrebfollow/results/?query="col%3dKulturno+prosvetno+dru%c5%a1tvo+Slovenski+dom+Zagreb"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-7HPIRP48Igor KrivokapiÄ sodi v srednjo generacijo slovenskih skladateljev. V zadnjih tridesetih letih je zložil lepo Å¡tevilo skladb za najrazliÄnejÅ¡e sestave in k poustvarjanju le-teh privabil priznane slovenske glasbenike. Med njegove obsežnejÅ¡e orkesterske zasedbe sodijo Å¡tiri simfonije in trije koncerti ter glasba za pihalni orkester. S posebno zavzetostjo se posveÄa izboru in preizkuÅ¡anju glasbil, ki ... Skladbe Igorja KrivokapiÄafollow/results/?query="col%3dSkladbe+Igorja+Krivokapi%c4%8da"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-P9FR5283Kartograf, geograf, zgodovinar, pisatelj, polihistor, založnik in zbiratelj Janez Vajkard Valvasor (1641â1693) je leta 1689 v Nürnbergu izdal monumentalno kulturnozgodovinsko topografsko enciklopedijo Kranjske z naslovom Die Ehre Dess Hertzogthums Crain. V njej je s pomoÄjo sodelavcev zbral Å¡tevilne zgodovinske, etnografske, naravoslovne in druge podatke, ki Å¡e danes predstavljajo neprecenljiv ... Janez Vajkard Valvasorfollow/results/?query="col%3dJanez+Vajkard+Valvasor"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-YYWMYE9PJanez Jurij Heptner (1724â1764) je leta 1759 prevzel tiskarno vdove Adama Friderika Reichardta, Ane Elizabete. Leta 1761 se je poroÄil z Marijo Terezijo Gersoni. Ta je po njegovi smrti vodila podjetje do konca 1764, leta 1765 pa se je poroÄila s tiskarjem Janezom Friderikom Egerjem. Heptnerjevi tiski so bili pretežno verske vsebine, tiskal pa je tudi je dežene uradne akte, priložnostne tiske in ... Ljubljanska tiskarna Janeza Jurija Heptnerjafollow/results/?query="col%3dLjubljanska+tiskarna+Janeza+Jurija+Heptnerja"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-CRGPXGAEZbirka obsega dela in prevode protestantskih avtorjev z danaÅ¡njega slovenskega ozemlja ter nekatera druga dela, h katerim so prispevali. Digitalizirani izvodi so iz Zbirke redkih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice ter iz Danske kraljeve knjižnice. Reformacijski tiskifollow/results/?query="col%3dReformacijski+tiski"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-S5NLPJPVTiskarska in založniÅ¡ka rodbina Eger je v Ljubljani delovala od leta 1765 pa vse do leta 1873. Njen prvi Älan, Janez Friderik Eger (1735â1799), se je leta 1765 poroÄil z vdovo tiskarja Janeza Jurija Heptnerja Marijo Terezijo in prevzel Heptnerjevo podjetje. Tiskal je knjige, uÄbenike, Äasopise ter uradne in druge tiskovine v latinskem, nemÅ¡kem, italijanskem in slovenskem jeziku. Natisnil oziroma ... Egrova ljubljanska tiskarna in založbafollow/results/?query="col%3dEgrova+ljubljanska+tiskarna+in+zalo%c5%beba"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-DMIZSSTEZavod Republike Slovenije za Å¡olstvo je osrednji nacionalni razvojno-raziskovalni in svetovalni zavod na podroÄju predÅ¡olske vzgoje, osnovnega Å¡olstva in sploÅ¡nega srednjeÅ¡olskega izobraževanja. Njegovi zaÄetki segajo v petdeseta leta prejÅ¡njega stoletja, ko je bil ustanovljen Zavod za prouÄevanje Å¡olstva. Od takrat naprej si Zavod z mnogimi aktivnostmi prizadeva za izboljÅ¡anje znanja in ... Publikacije Zavoda RS za Å¡olstvo v podporo uÄiteljem in drugim strokovnim delavcemfollow/results/?query="col%3dPublikacije+Zavoda+RS+za+%c5%a1olstvo+v+podporo+u%c4%8diteljem+in+drugim+strokovnim+delavcem"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-88KGOAAPV zbirki so predstavljena izbrana dela iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so bila v preteklosti oznaÄena za versko, moralno ali politiÄno sporna ter uvrÅ¡Äena na papeÅ¡ki indeks prepovedanih knjig ali na razliÄne druge, predvsem cesarske cenzurne sezname. Na ogled so bila na razstavi z naslovom In vendar so jih brali â prepovedane knjige v zgodnjem novem veku, ki sta jo v okviru ... Libri prohibitifollow/results/?query="col%3dLibri+prohibiti"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-MU10RFTDIzvestja ali Letna poroÄila so Å¡olska obvestila o letnem uspehu uÄencev, ki jih zasledimo že v 18. stoletju. Predhodniki Izvestij so bili Classifikationen in Juventusi, v katerih so glavne Å¡ole, normalke in gimnazije do leta 1849 objavljale imena svojih uÄencev ter jih razporejale po razredih glede na sploÅ¡ni in predmetni uÄni uspeh. Juventuse so izdajale gimnazije od leta 1770 do 1849. To so ... Å olska poroÄilafollow/results/?query="col%3d%c5%a0olska+poro%c4%8dila"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-ECH7LY8GZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je eno vodilnih raziskovalnih in izobraževalnih srediÅ¡Ä v Sloveniji in je povsem primerljivo z najbolj prodornimi akademskimi ustanovami v srednji in jugovzhodni Evropi. Na samostojno pot je ZRC stopil leta 1981, Äeprav je veÄina inÅ¡titutov že desetletja prej delovala pod okriljem Slovenske akademije znanosti in ... Desetletja raziskovanj v publikacijah ZRC SAZUfollow/results/?query="col%3dDesetletja+raziskovanj+v+publikacijah+ZRC+SAZU"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-M4EC6WVLAdam Friderik Reichardt (1701 ali 1709â1757) je okoli leta 1731 postal lastnik Mayrove ljubljanske tiskarne. Po njegovi smrti oziroma vse do prodaje Janezu Juriju Heptnerju, je podjetje vodila njegova vdova Ana. Reichardt je tiskal v slovenÅ¡Äini, latinÅ¡Äini, nemÅ¡Äini in italijanÅ¡Äini. Med pomembnimi deli, ki so priÅ¡la iz njegove tiskarne, je Steinbergov opis CerkniÅ¡kega jezera z ... Ljubljanska tiskarna Adama Friderika Reichardtafollow/results/?query="col%3dLjubljanska+tiskarna+Adama+Friderika+Reichardta"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-VWX0TPKLKakÅ¡ni smo prebivalci Slovenije in kako živimo, v Äem smo podobni preostalim Evropejcem in v Äem se od njih razlikujemo? Res živimo v deželi gozdov? Kako se gibljejo cene naftnih derivatov? Koliko turistov obiÅ¡Äe Slovenijo in kaj si ogledujejo? KakÅ¡ne so bile temperature in koliko oblaÄnih ter sonÄnih dni je bilo v naÅ¡ih krajih v Å¡estdesetih letih prejÅ¡njega stoletja?StatistiÄni urad Republike ... Življenje v Å¡tevilkah: publikacije StatistiÄnega urada Republike Slovenijefollow/results/?query="col%3d%c5%bdivljenje+v+%c5%a1tevilkah"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-3BTF7YJUDiplomat in potopisec baron Žiga pl. Herberstein (1486â1566) je leta 1515 postal Älan cesarskega sveta ter Å¡e istega leta zaÄel svojo dolgo in uspeÅ¡no diplomatsko kariero. Do leta 1553 je opravil skoraj sedemdeset potovanj v tujino, predvsem v Å vico in Å panijo, ter na Dansko, ÄeÅ¡ko in Madžarsko. Med letoma 1516 in 1526 je veÄkrat obiskal Poljsko in Moskovsko veliko kneževino ter postal ... Žiga Herbersteinfollow/results/?query="col%3d%c5%bdiga+Herberstein"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-68MS3VOZSkoraj stoletni premor na podroÄju tiskarske dejavnosti je na Kranjskem, po izgonu Janža Mandelca, prekinil salzburÅ¡ki tiskar in knjigotržec Janez Krstnik Mayr (1634â1708), ki je leta 1678 priÅ¡el v Ljubljano na povabilo kranjskih deželnih stanov ter teologa in zgodovinarja Ludvika Schönlebna. V veÄ kot petdesetletnem obdobju delovanja so bila v Mayrovi ljubljanski tiskarni izdana Å¡tevilna ... Typographia Mayriana Labacensisfollow/results/?query="col%3dTypographia+Mayriana+Labacensis"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-CWOWPO2ZV Hrenovih kornih knjigah je prisotnih pet razliÄnih pisav. Glavni pisec je bil Georg Kuglmann, ostali pa so neznani. Tri pisave (med njimi Kuglmannova) se med seboj prepletajo in kažejo na obstoj delavnice v Gradcu. Ostali dve pisavi pa nakazujeta, da repertoar ni bil v celoti prepisan v Gradcu. Palestrinova Missa Lâhomme armé je bila (zaradi uporabljenega papirja) verjetno proti koncu 16. stol. ... Hrenove korne knjigefollow/results/?query="col%3dHrenove+korne+knjige"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-AWWHVTULSlikanice niso nepregledna množica knjig, ampak so del literarnega kontinuuma, izražene v jeziku, literaturi in kulturi, vrednosti imajo le tiste, ki likovno in literarno presežno izražajo duh Äasa in humanistiÄne vrednote v dobrobit ljudi. Slikanice oziroma knjige v slikaniÅ¡ki knjižni obliki so sublimni izraz osebnega in kolektivnega spomina in imajo za osebni in kulturni razvoj identitetno in ... SreÄa je v knjigah, sreÄa je v slikanicahfollow/results/?query="col%3dSre%c4%8da+je+v+knjigah%2c+sre%c4%8da+je+v+slikanicah"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-E5AOLYREMarija Krek se je rodila leta 1906 blizu Å kofje Loke v danaÅ¡nji Sloveniji, ki je bila takrat del Kraljevine SHS. Leta 1921 je z mamo, bratom in sestro sledila oÄetu, ki je že nekaj let predtem odÅ¡el v ZDA in se naselil v rudarskem mestecu Yankee v zvezni državi Nova Mehika. S prihodom v obljubljeno deželo je Marija (Micka, Mici) postala Mary. Takoj po prihodu je poprijela za delo v hotelu in ... Ivanova pisma Micki - izseljenska zgodbafollow/results/?query="col%3dIvanova+pisma+Micki+-+izseljenska+zgodba"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-F7J8TBD3JakopiÄev paviljon je bivÅ¡a galerija (v secesijskem slogu), ki jo je leta 1908 postavil slikar Rihard JakopiÄ po naÄrtih arhitekta Maksa Fabianija. To je bilo prvo namensko zgrajeno umetniÅ¡ko razstaviÅ¡Äe v Sloveniji. Paviljon je stal na zaÄetku Lattermanovega drevoreda v parku Tivoli v Ljubljani. Vse do druge svetovne vojne je bil paviljon osrednje razstaviÅ¡Äe slovenske likovne umetnosti, v ... JakopiÄev paviljon : razstavni katalogifollow/results/?query="col%3dJakopi%c4%8dev+paviljon"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-NNDSCRJ9Leta 1693 je bila po vzoru italijanskih znanstvenih akademij ustanovljena Academia operosorum Labacensium oziroma Akademija delovnih LjubljanÄanov. Pobudnika njene ustanovitve sta bila zgodovinar in pravnik Janez Gregor DolniÄar ter stolni proÅ¡t Janez Krstnik PreÅ¡eren. K sodelovanju sta pritegnila veÄino tedanjih najvidnejÅ¡ih izobražencev. NajpomembnejÅ¡i Älani Akademije so bili: stolni dekan in ... Opera Operosorumfollow/results/?query="col%3dOpera+operosorum"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-EI5CELPEAleksander Jakob VideÄnik (Celje, 11. december 1920 - 6. marec 2019) je bil viÅ¡ji upravni delavec in upokojeni direktor Celjske mestne hranilnice. Raziskoval je zadružniÅ¡tvo in hranilniÅ¡tvo, posebno pa delovanje Mihaela VoÅ¡njaka ter kulturno zgodovino Zgornje Savinjske doline. Pisati in objavljati je zaÄel zelo zgodaj. Po prihodu v Mozirje leta 1977 je nadaljeval s pisanjem za celjski lokalni ... Aleksander VideÄnikfollow/results/?query="col%3dAleksander+Vide%c4%8dnik"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-BKX30HIZZbirka obsega prek 250 potopisov, dnevnikov in poroÄil z razliÄnih raziskovalnih, alpinistiÄnih, misijonarskih, etnografskih in trgovskih odprav, diplomatskih misij ter plemiÅ¡kih in drugih popotovanj, ki so bili objavljeni od 16. do 20. stoletja. Med njimi so tudi Å¡tevilni potopisi z angleÅ¡kih, francoskih, nemÅ¡kih, Å¡panskih in drugih raziskovalnih odprav poznega 18. in zgodnjega 19. ... Potovanja in raziskovanjafollow/results/?query="col%3dPotovanja+in+raziskovanja"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-VM5KE55ZZbirka vsebuje digitalne kopije starejÅ¡ih slovnic, slovarjev, abecednikov, pravopisov, uÄbenikov ter razliÄnih jezikovnih priroÄnikov in jezikoslovnih Å¡tudij iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice ter drugih slovenskih knjižnic. V njih se zrcali razvoj slovenskega jezika od 16. stoletja do konca prve svetovne vojne. Slovensko jezikoslovje od 16. do zaÄetka 20. stoletjafollow/results/?query="col%3dSlovensko+jezikoslovje+od+16.+do+za%c4%8detka+20.+stoletja"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-6DPX6Y4IZbirka vsebuje poroÄila Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije o zakljuÄenih raziskovalnih in ciljnih raziskovalnih projektih, raziskovalnih programih in podoktorskih projektih, ki jih Narodna in univerzitetna knjižnica v sodelovanju z Agencijo v elektronski obliki zbira od leta 2007 dalje. Vsa poroÄila so prosto dostopna. ZakljuÄna poroÄila ARRSfollow/results/?query="col%3dZaklju%c4%8dna+poro%c4%8dila+ARRS"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-MSSYF53WTiskar, knjigovez in knjigotržec Janez Mandelc (tudi Hans Mannel ali Joannes Manlius) je na povabilo Jurija Dalmatina in Jurija Khisla v Ljubljano priÅ¡el spomladi leta 1575. Takoj, ko so mu deželni stanovi dovolili urediti tiskarno, je natisnil govor Johanna Salicetusa proti Turkom, jeseni 1575 pa je pri njem izÅ¡el tudi Dalmatinov prevod Jezusa Siraha. Leta 1581 je nadvojvoda Karel zaradi napete ... Typographia Joannis Manliifollow/results/?query="col%3dTypographia+Joannis+Manlii"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-HB3IS607Slovenci so se v razliÄnih zgodovinskih obdobjih izseljevali iz matiÄne domovine in povsod, kjer so se naselili, pustili svoje sledi. Negovali so svojo kulturo, jezik, obiÄaje in skrbeli za pisano besedo. Izven meja Republike Slovenije živi kar petina pripadnikov slovenskega naroda. Tiskane besede, ki je nastajala in nastaja pod slovenskimi izseljenskimi in zamejskimi peresi, je zato veliko. Del ... Slovenski izseljenski in zamejski tiskifollow/results/?query="col%3dSlovenski+izseljenski+in+zamejski+tiski"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-WI4YB15PTeolog in zgodovinar Janez Ludvik Schönleben (1618â1681) je bil avtor Å¡tevilnih govorov, teoloÅ¡kih razprav, pridig, zgodovinskih del, genealogij plemiÅ¡kih rodbin s Kranjskega ter filozofskih ter dramskih besedil. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve Mayrove ljubljanske tiskarne. Med njegovimi najpomembnejÅ¡imi zgodovinskimi deli sta Aemona vindicata (Salzburg: Haan, 1674) in Carniolia antiqua et ... Janez Ludvik Schönlebenfollow/results/?query="col%3dJanez+Ludvik+Sch%c3%b6nleben"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-WX9TKTAEV zbirki so po kronoloÅ¡kem zaporedju nastanka prikazana nekatera vplivnejÅ¡a dela s podroÄja anatomije, ki so bila leta 2015 predstavljena tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici na razstavi Ko mrtvi žive uÄe. Znanstvene Å¡tudije, priroÄniki, anatomski atlasi in drugo gradivo, ki ga hranita Narodna in univerzitetna knjižnica in SemeniÅ¡ka knjižnica, kažejo na razvoj podroÄja, ki sega od prvih ... Ko mrtvi žive uÄe â anatomija skozi Äasfollow/results/?query="col%3dKo+mrtvi+%c5%beive+u%c4%8de+%e2%80%93+anatomija+skozi+%c4%8das"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-6LLMNQ7HPriÄujoÄa zbirka pomeni digitalni spomenik vsestranskemu slovenskemu znanstveniku baronu Juriju Vegi (1754-1802), ki je s svojimi teorijami in izumi veÄkrat pomembno vplival na tok svetovne zgodovine. Dejstvo, da je izÅ¡el iz revnih slovenskih hribov (Sv. Križ pri Zagorici), ga ni oviralo, da ne bi postal svetovljan in znanstvenik. Kot znanstvenik se je odlikoval predvsem v matematiki in ... Baron Jurij Vegafollow/results/?query="col%3dBaron+Jurij+Vega"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-GXHECHC7Digitalizirana zbirka ptujskih Äasopisov nam odstira pogled na življenje in dogodke na Ptuju in v njegovi Å¡irÅ¡i okolici v obdobju od 1878, ko je bil natisnjen prvi ptujski Äasopis, do danaÅ¡njih dni.Na Ptuju, v spodnjeÅ¡tajerskem mestu ob Dravi, se je tako kot v drugih slovenskih mestih, najprej pojavilo nemÅ¡ko Äasopisje. Februarja 1878 je v tiskarni Jakoba Schöna ugledal luÄ sveta Pettauer ... Ptujsko Äasopisje, 1878-follow/results/?query="col%3dPtujsko+%c4%8dasopisje%2c+1878-"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-WN1OVRE1Josipina Turnograjska (1833-1854) je bila izjemno nadarjena ter za svoj Äas nadpovpreÄno izobražena in razgledana. Napisala je približno trideset povesti in je bila prva, ki je v slovenski književnosti obravnavala motiv Veronike DeseniÅ¡ke. Ohranjenih je le malo njenih pesmi. Bila je dobra pianistka in je tudi sama komponirala.Objavljala je v Slovenski bÄeli in v Zori. Å e preden je dopolnila ... Josipina: bližina daljavefollow/results/?query="col%3dJosipina%3a+bli%c5%beina+daljave"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3aCOL-TE8CVPWAPri Glasbeni matici v Ljubljani je do konca druge svetovne vojne izÅ¡lo skoraj 300 muzikalij s slovenskimi skladbami, namenjenimi pretežno ljubiteljskemu prepevanju in muziciranju.Z izdajanjem »dobrih slovenskih kompozicij za cerkev, Å¡olo in dom« je leta 1872 ustanovljeno glasbeno druÅ¡tvo uresniÄevalo svoj namen razÅ¡irjanja petja ter vzgajanja in izobraževanja množice ljubiteljskih pevcev. Med ... Glasbena maticafollow/results/?query="col%3dGlasbena+matica"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-SWS2EJOSSpezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie v merilu 1:75.000 je topografska karta. Topografske karte so osnova državnih kartografskih informacijskih sistemov, podlaga za izdelavo drugih kart in tematskih kartografskih prikazov, pripomoÄek pri obrambi, planiranju, orientaciji ipd. Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie v merilu 1:75.000 sodi med ... Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchiefollow/results/?query="col%3dSpezialkarte+der+Oesterreichischen-ungarnischen+Monarchie"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-JHJA0VJ0Plebiscit, s katerim je bila 10.10.1920 doloÄena državna meja med takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo je bil razlog, da je velik del Slovencev ostal na severni strani Karavank in tako priÅ¡el pod Avstrijo. Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno politiÄno propagando, katere gradivo se hrani Å¡e danes. \nObletnica v letu 2010 je bila ... KoroÅ¡ki plebiscit 1920follow/results/?query="col%3dKoro%c5%a1ki+plebiscit+1920"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-C9TJ1UHHVesel Fran je bil zbiralec kulturnozgodovinskega gradiva in fotoamater. Zanimanje za fotografijo ga je privedlo na Dunaj in v München, kjer se je izpopolnjeval in postal eden naÅ¡ih najboljÅ¡ih fotoamaterjev. Vrsto let je bil tudi odbornik Narodne galerije in prizadevno sodeloval v ljubljanski Probudi. Odlikovala ga je neugnana zbirateljska strast, po zaslugi katere je v svoji hiÅ¡i v Ljubljani ... Arhiv fotografskega kronista Frana Veselafollow/results/?query="col%3dArhiv+fotografskega+kronista+Frana+Vesela"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-VD8TCC5YKartografska in slikovna zbirka NUK je v letu 2009 odkupila 288 portretnih fotografij najpomembnejÅ¡ih slovenskih pesnikov 20. stoletja, katerih avtor je fotograf Marjan Kukec.Fotografije so nastale med letoma 1974 in 1981, ko je France Pibernik pri Slovenski matici izdal knjigi Med tradicijo in modernizmom (1978) ter Med modernizmom in avantgardo â priÄevanja o sodobni poeziji (1981), ki ju je ... Portretne fotografije Marjana Kukcafollow/results/?query="col%3dPortretne+fotografije+Marjana+Kukca"&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-QW6F708GNovice obÄine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so lokalni Äasopis, ki je namenjen poroÄanju o aktualnem dogajanju znotraj obÄine. Novice obÄine Sveti Andraž v Slovenskih goricahfollow/details/URN:NBN:SI:spr-T6D0SD75Glasilo MajÅ¡perÄan je namenjeno informiranju lokalne skupnosti obÄine MajÅ¡perk o pomembnejÅ¡ih kulturnih, družbenih in politiÄnih dogodkih. MajÅ¡perÄanfollow/details/URN:NBN:SI:spr-OFY9EOM5Glasilo obÄine Videm pri Ptuju NaÅ¡ glas informira o aktualnih kulturnih, družbenih in politiÄnih dogodkih ki se odvijajo znotraj lokalne skupnosti. Izhaja od leta 1996 dalje. NaÅ¡ glas (Videm)follow/details/URN:NBN:SI:spr-8EQWRVA6Prispevki v publikaciji List iz Markovcev so namenjeni informiranju lokalne skupnosti o kulturnih, družbenih in politiÄnih dogodkih, ki se odvijajo v obÄini Markovci. List iz Markovcevfollow/details/URN:NBN:SI:spr-5XA2ZJWRPublikacija JurÅ¡inske novice izhaja od leta 2015 dalje. Prispevki so posveÄeni informiranju o aktualnih družbenih, politiÄnih in kulturnih dogodkih, ki se odvijajo v obÄini JurÅ¡inci. JurÅ¡inske novicefollow/details/URN:NBN:SI:spr-H0ZRQINLŽetalske novice so lokalno glasilo obÄine Žetale. Tiskano glasilo izhaja od leta 2001, pozneje se mu je pridružilo Å¡e glasilo v elektronski obliki. Vsebina je posveÄena aktualnim dogodkom znotraj lokalne skupnosti. Žetalske novicefollow/details/URN:NBN:SI:spr-NJ9SRIIHPublikacija Dober den je glasilo obÄine ZavrÄ. Izhaja od leta 1999. V prispevkih je izpostavljeno pomembnejÅ¡e kulturno, politiÄno in družbeno dogajanje znotraj lokalne skupnosti. V glasilu imajo prostor tudi dogodivÅ¡Äine najmlajÅ¡ih obÄanov. Dober den (ZavrÄ)follow/details/URN:NBN:SI:spr-7VQTDVGRHumoristiÄni list. Muhefollow/details/URN:NBN:SI:spr-S59EM6PRHumoristiÄni list za Slovence. Å krat (1925)follow/details/URN:NBN:SI:spr-QL68RQLFIRDO novice so publikacija InÅ¡tituta za razvijanje družbene odgovornosti. Izhajale so med letoma 2008 in 2013. Leta 2014 jih je nadomestil IRDO Mozaik, ki izhaja Å¡e danes. IRDO novicefollow/details/URN:NBN:SI:spr-PGTBKC8QIRDO Mozaik je publikacija InÅ¡tituta za razvoj družbene odgovornosti. V publikaciji so predstavljeni inovativni koncepti in projekti s podroÄja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. IRDO Mozaikfollow/details/URN:NBN:SI:spr-114GPPDOGlasnik Narodnega sveta v Celju. Glasnik Narodnega sveta v Celjufollow/details/URN:NBN:SI:spr-7XYNV7SZGlasilo so izdajale Krajevna konferenca SZDL in delovne organizacije Mirne. Osnovni namen je bila poveÄana informiranost obÄanov. Krajan (Mirna)follow/details/URN:NBN:SI:spr-FJBSS6XZLokalni Äasopis. Cajtngfollow/details/URN:NBN:SI:spr-3OEDTDZYSvobodna amfora je glasilo, ki je izhajalo med letoma 2008 in 2011. Je izredno glasilo pobude za ustanovitev obÄine Ankaran. V glasilu so prispevki predstavnikov ankaranskih institucij, organizacij in druÅ¡tev ter ostalih posameznikov. Glavna tema prispevkov je bodoÄa ureditev lokalne samouprave v Ankaranu. Svobodna amforafollow/details/URN:NBN:SI:spr-CQ0HEIAAZlati kamen je v ožjem smislu namenjen lokalnim politikom in strokovnjakom, ki delujejo v lokalni upravi. V Å¡irÅ¡em smislu meri na vsakega državljana â želi ga osveÅ¡Äati o dobri lokalni samoupravi in ga tako razvijati v zahtevnega, kritiÄnega volilca. Zlati kamenfollow/details/URN:NBN:SI:spr-8UE0U9322021 Narodna in univerzitetna knjižnica, TurjaÅ¡ka 1, 1000 Ljubljanafollowhttp://www.nuk.uni-lj.sifollow//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/follow//twitter.com/knjiznicanukfollow//www.instagram.com/knjiznicanuk/website accessibilityfollowhttps://userway.org
- Social signals
- Title: 47 characters.
- Description: 121 characters.
- Domain Authority
- Monthly pages viewed: 35222
- Estimated worth: 16125 dollars
We have developed a useful service for retrieve WhoIs information. "Whois" is a term that begins from the early days of the Internet, based on Unix operating system and university networks. On the Unix console, the command "whois" tries to determine the identity of the domain's registrant.
It is a means for Internet users to query various types of information such as IP addresses, user data and also domain data.
✦ SEO Report
Title / Meta tags
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
Bila je dobra pianistka in je tudi sama komponirala.Objavljala je v Slovenski bčeli in v Zori. Še preden je dopolnila .
Image Analysis
A right example for an HTML image tag:
<img src="prettyimage.jpg" alt="image description" title="image tooltip"/>
For SEO performance, you must write an alternative text. The alternative text must describe the image's content. Also, the alt tag is used for blind people. Their browsers tell them all about the description of the image.
Heading
Content Analysis
Code Analysis
We have not found hyphens (-) or underscores (_) in your URL. Google and expert domainers do not recommend buying domains with hyphens or underscores.
When a visitor came to your website you can not fail. The user wants your page to load in a second. You know that it is difficult sometimes to display content in the first second but if the user has to wait too much time you can lose that user. If your page is too slow, you will lose a lot of web traffic. Your project URL load time is ms, it is class speed. This speed not fine and need to be improved. It is over the average. Our Speed analyzer has shown that www.dlib.si is as follows:
A huge portion of visitors to your website are usually in rush and nobody is fond of waiting too much before your website loads its content. If your website is slow, you will lose a lot of visitors. Your homepage load time is ms is class speed. This speed not fine and need to be improved. It is over the average. Our Speed analyzer has shown that www.dlib.si is as follows:
Speed:
Page Load Time: ms
aspNetHidden, navbar navbar-default, container, row, column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12, logo, column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12, form-inline zamik-forme, form-group, input-group, form-control forma-input pasica, input-group-addon pasica, btn search lupa, fa fa-search mal-levo, btn meni, fa fa-bars, aspNetDisabled, a-rdec, wrap, hr-menu, menu, form-control, btn btn-default, login, overlay, carousel slide, carousel-indicators, active, , carousel-inner, item active, slide, carousel-caption, btn btn-lg btn-primary, item, left carousel-control, fa fa-chevron-circle-left, sr-only, right carousel-control, fa fa-chevron-circle-right, exposed-container, exposed row, column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6, fa fa-book fa-6, fa fa-newspaper-o, fa fa-pencil-square-o, fa fa-picture-o, fa fa-music, fa fa-map-o, news, news_left, header6, date, news_title, Naslov, Jezik, Vir, Leto, Å tevilÄenje, news_a, Vsebina, header4, transitions-enabled clearfix, box, text_content, transitions-enabled infinite-scroll clearfix, box2, fa fa-file-pdf-o, fa fa-unlock-alt, footer, column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11, fa fa-facebook fa-lg, fa fa-twitter fa-lg, fa fa-instagram fa-lg, fa fa-envelope-o fa-lg, column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1, fa fa-chevron-up fa-2x,
How much money does dlib.si earn?
The domain dlib.si has a revenue of $123.277 monthly. We have calculated this earning based on the daily traffic of this domain.
Has dlib.si Google Analytics code?
The domain dlib.si has the Google Analytics code inside its HTML.
Has dlib.si Google Adsense code?
The Analytics id for dlib.si is 90549833
.
The domain dlib.si has not the Google Adsense code inside its HTML.
What IP dlib.si has?
The domain dlib.si has IP 193.2.8.28.
Which charset dlib.si has?
An IP address is a string of numbers used to make devices accessible for communication.
The domain dlib.si has the charset UTF-8.
How many internal links dlib.si has?
To display an HTML page correctly, a web browser must know which character set to use.
The charset change for every language set of characters like English, Chinese or Russian.
The domain dlib.si has 0 links.
How many words dlib.si has?
The links are an important part of the web.
The links help us to navigate between pages.
The domain dlib.si has 3898 words.
The number of words is a crucial metric of the website.
The websites need a large quantity of text to explain the content of the site
Last visited
Alphabetical related domains: